| Polna Lunca |
| Ko nad mestom se zmra?¨i, jaz na sprehod se podam. Kar tako mal med ljudi, ker doma preve?¨ sem sam. Sprehajam se in zrem v nebo, kdaj polna lunca bo pri??la. Ko jo zagledam, mi je lepo, mi spet bo dru??bo delala. Gor na nebu sije polna lunca, sije kar se da. Jaz pa tuhtam kje je tista punca, ki mi je namenjena. Morda kot jaz se zdaj sprehaja, al v dru??bi se smeji. Morda sanjarjenju se predaja in mene si ??eli. Malo pivo naro?¨im in i???¨em kak??en znan obraz. Kot ponavadi nikogar ni s katerim bi si kraj??al ?¨as. Za parom se skrivaj ozrem in si mislim: Sre?¨na sta. Pa si predstavljati za?¨nem, da pri mizici sva dva. Gor na nebu sije polna lunca, sije kar se da. Jaz pa tuhtam kje je tista punca, ki mi je namenjena. Morda tako kot jaz poseda, morda ??e mirno spi. Morda pa tudi ona lunco gleda in mene si ??eli. Aj neko?¨, ko bova se na??la, ji reku bom: "Le kje do zdaj si bla? Ti ne ve?? kako sem te vesel, kako zelo sem te ??elel." In ona mi smeje dejala bo, da je hrepenela pravtako kot jaz. Polna lunca pa ??e b'lj svetlo sijala bo z neba le za naju dva. Polno?¨ je ??e skoraj pro?¨, ko proti domu se podam. Odganjam dvom, a no?¨e pro?¨: Kaj pa, ?¨e bom vedno sam? |